Znanstvene raziskave potrjujejo, da tesnoba močno vpliva na fiziologijo telesa in povzroča številne akutne in kronične bolezni. Poročilo Svetovne banke navaja, da vsak peti človek trpi za tesnobo ali depresijo. Tipični stresi, s katerimi se lahko srečamo v vsakdanjem življenju, vključujejo fizične, kemične, nalezljive in duševne strese.
Dejavnik stresa
Stresni cikel vključuje naše misli, čustva, kemične reakcije v našem umu, naše telo in telesne občutke, ki jih občutimo kot posledico tega. Ko se ta metoda enkrat začne, se začne kopičiti, pridobiva zagon in življenjski slog se lahko zdi neobvladljiv. Prva točka, naše misli, je postala najmočnejša, saj ni funkcija tista, ki nam povzroča tesnobo, temveč to, kako se nanjo odzovemo. Misli se začnejo v možganih in se hitro nadaljujejo v limbični sistem ali srednji del možganov, kjer se nahajajo naša čustva.
Negativne misli
Ti sprožijo takojšen čustveni odziv, kot so jeza, strah, sovraštvo, obup, žalost, tesnoba, žalost, ljubosumje ali ponižanje. Te ideje spodbudijo naš živčni in hormonski sistem k sproščanju stresnih hormonov, predvsem adrenalina in kortizola iz nadledvičnih žlez (žleze v obliki fižola, ki so nad ledvicami). V odzivu se po telesu sproščajo spojine, ki dosežejo hipofizo v možganih in spodbudijo sproščanje hormonov in stresnih spojin.
Sproži se zadnja faza stresnega cikla, saj te kemikalije opozorijo vse organe v telesu, da delujejo hitreje. Posledica tega so simptomi, kot so potenje, tresenje, tesnoba, tiščanje želodca, zmanjšano slinjenje, suha usta, povečana mišična aktivnost in hiperventilacija, neredno bitje srca (palpitacije), bolečine v prsih, motnje vida ter mravljinčenje in otrplost, poleg tega pa se pojavijo tudi mišični tresljaji, utrujenost, splošna šibkost in motnje spanja.
Razumemo ga
Nekoč je bilo za človeško telo zelo koristno, da je doživljalo te telesne spremembe, saj je bilo glavno čustvo naših prednikov strah, ki ga je sprožil napad divje živali. Stresne kemikalije, ki so se sprostile med napadom, so starodavnim ljudem omogočile, da so svoja telesa spravili v ključne skrajnosti in pobegnili pred napadom. V 21. stoletju pa se veliko pogosteje sprožajo bolj zapletena stresna čustva, ki ne potrebujejo nujno telesnega odziva.
Zaradi tega začne vztrajna reakcija na stres izčrpavati telo - prekomerno proizvajanje stresnih hormonov in kemikalij na koncu povzroči izgubo telesa in sčasoma lahko povzroči smrt celic. Kortizol, eden od prevladujočih hormonov, ki jih nadledvične žleze sproščajo kot odziv na stres, povzroča veliko škodljivih učinkov dolgotrajne tesnobe. Vključno z izčrpavanjem DHEA, hormona, ki je zelo pomemben za proizvodnjo spolnih hormonov, kot sta testosteron in estrogen; antidepresiva in našega tako imenovanega hormona proti staranju.
Hormonski dejavnik
Zmanjšanje DHEA povzroča simptome utrujenosti, hormonskega neravnovesja, depresije in splošnega slabega počutja. Stalno povišana raven kortizola lahko povzroči tudi zmanjšanje nevrotransmisije serotonina. Serotonin je nevrotransmiter, ki je potreben za zdravo razpoloženje. Nizek prenos serotonina je pomembna okvara pri depresiji. Na delovanje imunskega sistema lahko negativno vpliva tudi previsoka raven kortizola, kar povzroči oslabitev antibakterijske, protivirusne obrambe in poveča našo alergijsko reakcijo.
To lahko povzroči zunanje simptome, kot so pogosti prehladi in rdečice, prehladne rane, seneni nahod, astma, sinusitis, migrene in preobčutljivost na hrano. Na toksičnost pomembno vpliva tudi stres. Funkcija črevesne pregrade je pomembna obramba pred ogromno obremenitvijo z mikroorganizmi, ki povzročajo bolezni, iz zaužite hrane, rezidenčnih bakterij, vdorov virusov in drugih napadov. Jasno je bilo dokazano, da psihološki stres moti prepustnost črevesja.
Akutni stresni dogodki so tesno povezani z vnetjem debelega črevesa; dokazano je, da celice sluznice debelega črevesa proizvajajo povišane ravni vnetnih snovi, kot sta prostaglandin 2 in ciklooksigenaza. Ta scenarij ne le poveča prijemanje bakterij na črevesno sluznico, temveč tudi zmanjša izločanje spojin imunskega sistema, kot je imunoglobulin A.
Ali ste vedeli?
To lahko povzroči stanje, imenovano puščajoče črevesje, pri katerem nepravilno prebavljeni delci hrane in druge stvari uhajajo v tok, kar povzroči aktivacijo imunskega sistema in posledično izboljšano reakcijo na stres. Zdi se, da to reakcijo sprožajo zlasti nekatera živila, kot so mleko, pšenica in kvasovke. Simptomi puščajočega črevesja vključujejo slab apetit, napihnjenost, napihnjenost, bolečine in krče v trebuhu, neredno iztrebljanje, poleg tega pa tudi sinuse, glavobole in kožne izpuščaje.
Kaj lahko storite?
Na srečo obstaja veliko možnosti zdravljenja tesnobe, depresije in anksioznosti. Zdravila rastlinskega izvora so lahko zelo dobra za zdravljenje anksioznosti, depresije in tesnobe. Dejansko so v številnih kliničnih preskušanjih odkrili, da so zelišča, kot je šentjanževka, pri zdravljenju blage do zmerne depresije enako učinkovita kot farmacevtski antidepresivi. Druga zelišča, ki so koristna za lajšanje simptomov tesnobe, depresije in anksioznosti, vključujejo oves, meliso, lobanko, žižko, pasijonko, verbeniko in kamilico. Druga kategorija zelišč, ki našemu telesu pomagajo pri spopadanju s stresom, so adaptogeni.
Ti vsebujejo ginseng, kot so Panax ali korejski ginseng, sibirski ginseng, ameriški ginseng in indijski ginseng, imenovan tudi Ashwaganda ali Withania. Drugi pomembni adaptogeni so rodiola, šisandra, kodonopsis in gotu kola. Ker so zelišča močna zdravila, se je pametno posvetovati s profesionalnim naturopatom ali zeliščarjem, ki lahko predpiše enoten recept, ki vsebuje mešanico zelišč, prilagojeno vašim potrebam.
- Magnezij je potreben za sproščanje mišic, pridobivanje energije, proizvodnjo hormonov in zdravo delovanje srca. Pomanjkanje magnezija je zelo pogost pojav. Simptomi pomanjkanja so mišični krči, glavoboli, obremenitev vratu in ramen, predmenstrualni stres, menstrualne bolečine in zmanjšana energija.
- Vitamini skupine B so potrebni za zdravo delovanje živčnega sistema, proizvodnjo hormonov in nevrotransmiterjev ter pridobivanje energije. Ker so vitamini skupine B topni v vodi, jih zlahka odstranimo iz prehrane. Uživanje prevelikih količin diuretikov, kot so čaj, kava in pijače kola, poleg nekaterih zdravil spodbuja njihovo izločanje iz telesa.
- Vitamin C je bistvenega pomena za številne telesne funkcije, vključno z delovanjem imunskega sistema in nadledvične žleze.
- esencialne maščobne kisline, kot sta ribje olje in olje iz navadne kosmulje. Te so ključne za zdravo delovanje možganov in jih v prehrani pogosto primanjkuje. Dobri viri so mastne ribe, kot so losos, morska postrv, papalina, divji barramundi in globokomorski lističi. Olje večernice je najbolje jemati kot prehransko dopolnilo.
Ne pozabite na
Pri nakupu oljnih dodatkov poskrbite za tiste z dodatnimi antioksidanti, kot je vitamin E, saj so vsi oljni dodatki izpostavljeni oksidaciji. Ker je večina rib onesnažena z živim srebrom in pesticidi, se prepričajte, da kupujete ribje dodatke, ki so bili predelani in testirani. V času stresa se pogosto odločimo za popoldansko kavo ali pijačo s kolo s sladkimi prigrizki, kot so torte, čokolada, piškoti, krofi itd, ki nam zagotavljajo ugodje in kratek naval energije.
Na žalost lahko ti dejavniki povečujejo naš stres in dolgoročno spodbujajo pridobivanje telesne teže ter zmanjšujejo energijo in odpornost. Zato je treba ta živila omejiti na minimum. V času močne tesnobe je idealno, da popolnoma preprečite uživanje snovi, ki vsebujejo kofein, saj lahko java (zlasti instantna), čokolada, kola in čaj pospešijo napade tesnobe in panike. Namesto tega uživajte polnozrnato hrano, kot so ovseni kosmiči, žitni kruh, oreščki, semena in zelenjava, zlasti zelenolistna, kot so brokoli, bok choy, špinača in rukola.
V prehrano vključite več odličnih olj, kot so globokomorske ribe, oreščki (orehi, mandlji, indijski oreščki), semena (sončnična, bučna) in kakovostne beljakovine, kot so jajca, pusto rdeče meso, hranjeno na pašnikih, in piščanec brez antibiotikov. Obstaja še kar nekaj drugih terapij, ki so koristne za zmanjševanje anksioznosti, vključno z masažo, masažo in akupunkturo.
Zaključna opomba
Koristno je tudi poslušanje sprostitvenih zgoščenk. Dragocene so lahko tudi vaje, kot so joga, meditacija in tai chi, saj ne le pomirjajo telo s proizvajanjem kemikalij "dobrega počutja", imenovanih endorfini, temveč tudi izboljšujejo delovanje imunskega sistema, gostoto kosti in spodbujajo izločanje odpadnih snovi iz telesa. Kot naturopat strastno poučujem ljudi o alternativah farmacevtskim zdravilom brez zdravil za obvladovanje tesnobe in stresa. Ena takšnih alternativ, nad katero sem še posebej navdušen, je uvajanje možganskih valov.
Tehnologija zajemanja možganskih valov je omogočila, da spremenite svoje možganske valove z uporabo avdio tehnologije, ki omogoča nastavitev vaših možganskih valov na posebej oblikovana stanja možganskih valov s preprostim poslušanjem zgoščenke ali posnetka MP3. Klinično je bilo dokazano, da postopek navduševanja naravno sinhronizira vaše možganske valove z vgrajenimi nosilnimi frekvencami na zgoščenki. Osebno uporabljam te tehnologije že več kot desetletje z dobrim uspehom pri težavah z nespečnostjo in tesnobo ter za izboljšanje spomina. Podrobne informacije o zgoščenkah z možganskimi valovi najdete na našem spletnem mestu, navedenem spodaj.
Prav tako si morate prizadevati za zadostno telesno aktivnost, kot so plavanje, hoja, kolesarjenje, aerobika ali vadba z utežmi, vsaj štirikrat tedensko po 20 ali več minut. S tem ne boste izboljšali le telesne pripravljenosti in delovanja srca in ožilja, temveč boste v telesu povečali tudi proizvodnjo endorfinov - kemičnih snovi, ki lahko ublažijo depresijo in tesnobo. Znanstvene raziskave kažejo, da lahko rutinska vadba pozitivno vpliva na razpoloženje in pomaga pri depresiji. Največ tri ure aerobne vadbe na teden lahko temeljito zmanjša stopnjo depresije. Najpomembneje je, da najdete nekaj, kar si želite, in da to pogosto počnete.
